Najprej Planica, potem še Ljubno: To Slovenija potrebuje

Smučarski skoki 10. Dec 20255:00 1 komentar
Ljubno
Foto: Grega Valančič

Čez točno mesec dni bo središče ženskih smučarskih skokov spet Ljubno ob Savinji. A ne le na dve posamični tekmi 10. in 11. januarja, organizatorji se vzporedno pripravljajo tudi na naslednje korake s skakalnico pod Rajhovko. Kdaj bi lahko dokončno doživeli večkrat omenjeno in tako zaželeno povečavo?

Organizatorji ob Savinji si že več let želijo in prizadevajo za izgradnjo večje in modernejše naprave, a ob pritisku Mednarodne smučarske zveze (FIS) z združevanjem moškega in ženskega koledarja je udarila kruta realnost: projekt je treba pognati z izhodiščne točke ali pa bo Ljubno ostalo brez tekem svetovnega pokala.

V zadnjih mesecih je bilo pod Rajhovko zato opravljenih veliko analiz in pogovorov, po katerih je zdaj že jasno: Ljubenci si želijo izgraditi 160-metrsko velikanko (ang. giant hill), kar bi bila ena od prvih naprav takšne velikosti v Evropi. Ideja, ki je zaenkrat še v začetnih fazah, je hitro dobila podporo direktorja tekem svetovnega pokala Sandra Pertileja, a organizatorji zdaj vodilno vlogo prepuščajo Smučarski zvezi Slovenije.

Kaj to pomeni v praksi in kdaj bi lahko projekt s papirja prešel v naravo? In kako so organizatorji pripravljeni na ženske tekme kmalu po novem letu (10. in 11. januar)? Odgovarja dolgoletni predsednik organizacijskega komiteja Ljubno Rajko Pintar.

Rajko Pintar
Foto: SK

Intervju: Rajko Pintar

Gospod Pintar, dejali ste, da organizacijski komite Ljubno štafetno palico pri povečavi skakalnice predaja Smučarski zvezi Slovenije. Kaj konkretno to pomeni in kako daleč je izvedba projekta?

Trenutno je prioriteta, da uredimo občinske prostorske načrte. To je izjemno pomembno. Občina je naš projekt umestila v proračun za naslednje leto. Z našega stališča je to ključno, saj brez tega ne moreš kandidirati za praktično nobena sredstva. Kaj pa pomeni predaja štafete? Smučarska zveza je kot nacionalna športna zveza tista, ki skrbi za objekte nacionalnega projekta. Ko smo dobili podporo vseh organizacij, smo presodili, da je prav, da vse skupaj prevzame SZS. Seveda pa bomo organizatorji z vsemi močmi sodelovali pri nadaljevanju te zgodbe.

Projekt je umeščen v proračun … Torej je zdaj že dokončno, da se bo gradila 160-metrska skakalnica? Na mizi je bilo namreč več opcij.

Da, to je najbolj optimalna možnost, saj smo naredili veliko analiz. Ugotovili smo, da 120- ali 130-metrska skakalnica ni prava dodana vrednost trenutni skakalnici, 200-metrska naprava, torej letalnica, pa ne bi dopuščala treningov celo leto, saj to ni dovoljeno. Mi v veliki meri stavimo na to, da bo skakalnica na Ljubnem v pogonu vse dni v letu. Zato smo se odločili za skakalnico z velikostjo pri 160 metrov.

Modeli prenove

Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S
Ljubno Ljubno
Foto: Atelje S

Omenjali ste, da bo projekt stal dobrih 11 milijonov evrov. Kdo bo dal denar?

Država, evropska sredstva, javno-zasebna partnerstva … Obstaja sedem ali osem možnosti, na katerih lahko kandidiramo za sredstva. Te opcije so še vse odprte.

Kako pomembno je javno pismo podpore direktorja tekem svetovnega pokala Sandra Pertileja, ki ste ga prejeli poleti?

Izredno pomembno, sploh za slovenski prostor. Gospod Pertile nas je podprl osebno, dobili smo tudi podporo Mednarodne smučarske zveze (FIS). Vsi se zavedamo, da gre razvoj v to smer. Ni slučaj, da so samo nekaj tednov za nami na idejo o podobni skakalnici prišli v Courchevelu. To je prihodnost, Slovenija to rabi.

Izjava, da Ljubno pobudo pri projektu predaja Smučarski zvezi Slovenije, je nekoliko presenetila vodjo panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri nas Gorazda Pogorelčnika. “A SZS nedvomno stoji za tem projektom. Vse bomo storili, da bo projekt izveden v najkrajšem možnem času. Ali to pomeni, da bo zaključen v dveh, treh ali štirih letih, v tem trenutku težko govorim. Je pa dejstvo, da bi izgradnja 160-metrske skakalnice tudi glede na podporo FIS zelo verjetno prinesla tudi moško tekmo na Ljubnem. S Planico bi tako imeli pet moških tekem in dve prizorišči tudi za ženski svetovni pokal, v kolikor letošnji finale uspe, kot je treba. A če bomo želeli projekt izpeljati, bo moralo skupaj stopiti več deležnikov. Gre le za projekt, ki je vreden 11 milijonov evrov,” je dejal za Sportklub. 

Nika Prevc Ljubno
Foto: Uroš Skaza

Kdaj pa bi lahko takšen projekt videli tudi v praksi? Če se vsi postopki in kandidature za finančna sredstva izidejo, seveda.

Po mojem mnenju bo Ljubno prišlo na vrsto takoj, ko bo končana prenova planiške letalnice. Dogovorjeno in potrjeno je – tudi na vladi -, da se v Planici dela začnejo po pomladnih tekmah leta 2027, da bo vse skupaj pripravljeno do svetovnega prvenstva 2028. To se lepo izide za nas, saj bi se gradnja ljubenske velikanke lahko začela 2028. FIS smo dokazali, da resno mislimo. Do takrat, torej leta 2029 ali 2030 pa ostanejo tekme na trenutni skakalnici. To se mora zgoditi, naredili bomo vse. Sedanji načrt, da se iz ženskega koledarja povsem izrine manjše skakalnice, po mojem mnenju ne bo uspel. Dokler so takšne naprave na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, bo vsaj nekaj takšnih tekem tudi na koledarju svetovnega pokala.

Vseeno gre trend v to smer, za letošnjo sezono je bila najbolj pod pritiskom Wisla, da so tam skakale tudi ženske.

Seveda je pritisk. Borba ni enostavna, ampak naša aduta sta odlična organizacija in zelo veliko število gledalcev. Podobno pričakujemo tudi na tekmah po novem letu.

Za omenjeni tekmi vse poteka po načrtih?

Vse. Potrebujemo še nekaj mrzlih dni, da naredimo še dodatne količine snega, morda tudi nekaj rezerve. Okoli 15. oziroma 20. decembra je bilo do zdaj vedno dovolj hladno, da se da narediti umetni sneg. Verjamem, da bo tako tudi letos.

Foto: Luka Kotnik

V tej sezoni bodo tekme sicer na sporedu več kot mesec prej kot lani.

To je zaradi olimpijskih iger, praktično vse tekme po novem letu so en mesec prej. Drugače pa imamo najraje februarski termin. Konec januarja ali v začetku februarja. Prej pa je vedno izziv, a smo vedno uspeli narediti sneg.

Kako ste na Ljubnem sprejeli novico, da bo novoletna turneja v sezoni 2026/27 v celoti zaživela tudi za ženske? Vi ste bili začetniki tega novoletnega termina v koledarju skakalk, a obenem za Ljubno to ni bil optimalen čas za tekme.

To za nas ni bilo finančno vzdržno, mobilni reflektorji so bili res velik finančni zalogaj. Tekme v tem času so zelo gledane, če so v popoldanskem oziroma večernem terminu. Mi bomo za vedno ostali začetniki, ki smo potisnili ta voz in poskrbeli, da so ženske tekme enakovredne moškim. Tudi v času novega leta. Ali bo Ljubno v tem kontekstu še kdaj aktualno, bomo videli. Poguma nam ne manjka. Ni pa neke prevelike nostalgije. Živimo od tega, da smo začeli z ženskimi skoki v svetovnem merilu, začeli smo s tekmami ob novem letu.

Spored na Ljubnem 2026:

Petek, 9. januar 2026:
10.00 trening
12.00 kvalifikacije

Sobota, 10. januar 2026:
10.45 poskusna serija
11. 35 slavnostna otvoritev
12.00 prva serija

Nedelja, 11. januar 2026:
10.45 kvalifikacije
11.35 slavnostna otvoritev
12.00 prva serija

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje